Včeraj mi je pisala ena fejst kreativna punca.
Taka, ki je pred davnimi časi kupila moj prvi tečaj o AI in pravi, da ji (začuda!) še danes pomaga.
Jaz, seveda, skoraj v solze. 
Hvala.
Postavila pa mi je vprašanje, ki je tako sočno, da bi si zaslužilo svojo lastno rubriko …
Ampak čaki, do tega še prideva.
Najprej se morava pogovoriti o koncu sveta.
Medtem ko sem z enim očesom brala njeno sporočilo, sem z drugim škilila v inbox.
V njem pa vesoljni potop. 
“Alenka, a si videla, Sigrun zapira svoje programe. Kaj misliš, da bo?”
“A moram vse spremenit?”
“Jaz bom kar zaprla biznis!”
“Nočem živeti v svetu, kjer bom sužnja AI!”
Zadnji mesec imam občutek, da smo vsi skupaj padli v neko ne-tako-mini AI apokalipso.
Globalna panika, overload vsebin in tekmovanje v tem, kdo bo večkrat povedal, zakaj je treba odpovedati naročnino na ChatGPT in začeti moliti k novemu bogu: Claude AI.
Doživljamo psihološki napad na pozornost. 
Povsod isti vzorec: “BREAKING”, “R.I.P. X”, “10k strategist for FREE”, “in 20 minutes”, “you’re using only 1%”, “before it goes viral”.
Manjka samo še oglas, ki obljublja, da ti bo AI skuhal nedeljsko kosilo in namesto tebe obiskal taščo.
Aja, ne, saj to sem že videla: robota, ki kuha – in dva robota, ki sta v Planici navijala v izteku letalnice …
In potem še Sigrun.
“Gurujka” online biznisa s precejšnjo mero drame oznani, da zapira svoje programe in napove …
Uvedbo AI agentov.
Meni pa je bilo žal, da s puncami v eni od naših zaprtih skupnosti nismo stavile …
Nismo jasnovidne, smo pa že zdavnaj ulovile “vhodni signal”.
Ko je bil v svetu še popoln mir in so vsi še pridno prodajali po starem, smo v ozadju analizirale, kam pes taco moli …
Mlinček: “Statistična opomba: Predvidevanje prihodnosti na internetu je precej lažje, če dejansko razumeš, kako delujejo možgani bralca. Verjetnost, da AI agent napiše mail, ki ga punce v skupini ne bi takoj prepoznale kot ‘fake’: 0,00042 %. Moja priporočila ostajajo enaka: Brisačo v roke, glavo v Plot Twist in ne pozabi na kavo. 
“
Plot twist: Agenti so že dolgo med nami.
Priznam, da sem bila glede AI agentov javno malo tiho.
Nisem hotela prilivati dodatnega olja na požar panike.
Čeprav me agenti fascinirajo že leto dni.
In ja, jih uporabljam.
In ja, v Akademiji smo speljali že 2 delavnici na to temo.
In ja – zdaj jih ne rabiš več gradit z orodji za nerde.
Kar je super, ne?
Ja.
In ne. 
Ker na eni strani res pomagajo prevzeti vse tiste sitne taske, ki kradejo čas.
Na drugi strani pa hiter razvoj in vedno boljši AI pomeni tudi to, da bo še več ljudi še hitreje multipliciralo svojo povprečnost.
Zelo učinkovito. 
Kar pa naredi problem še večji.
Inboxi bodo še bolj polni “popolnih” besedil, ki jih ne bomo več hoteli brati.
Standard, kaj je “res dobro”, se bo verjetno dvignil.
Ali pa ne, kaj pa jaz vem.
In bomo spet tam, kjer ni muh …
Ker meni sicer zelo ljubi robotki ne rešujejo “vhodnega” problema.
(Še ne.)
Ja, pomagajo ti dostaviti, segmentirati, optimizirati.
Pomagajo ti poslati pravi mail pravi osebi ob pravem času. Kar ni zanemarljivo, ampak dejansko super koristno.
Ampak če je tisto, kar dostaviš, generična brozga, ki zveni kot vse ostalo v inboxu …?
Potem si samo hitreje in bolj učinkovito irelevantna.
Vprašanje za milijon evrov (ali vsaj za kavo): Na kaj sploh še reagiraš?
Pomisli.
Ko skrolaš skozi to digitalno čorbo, na kaj reagiraš ti?
Na novo AI igračko? Na vsak “shiny object”, ki ti obljublja nebesa?
Sumim, da ne.
Reagiraš, ko imaš filing: “Šit, tole pa se me res tiče.”
Na relevanco.
Pa na občutek, da te je nekaj zadelo – naravnost v srce (ali pa na “gobec”; tudi to kdaj).
In zato – namesto da bi takoj odprla “Inkubator za robotske agente”, ker je to vroča roba – grem jaz delat …
Storytelling delavnico.
Dobesedno Plot Twist. 
Skočiva zdaj nazaj na tisto zanimivo vprašanje punce z začetka tega teksta.
Napisala mi je tole:
“Alenka, imam open rate med 20 in 45 %, ampak malo prodaj. Gledala sem Plot Twist, pa me zanima, kakšna je razlika med tem, MoneyTalks in Pošto iz vzporedne realnosti? Nočem 10 ur sedeti z vsebinami, rada bi nekaj za v prakso.”
Vidiš?
Ljudje njene maile odpirajo in verjetno tudi berejo.
Ampak se nič ne zgodi.
Prikimajo, morda celo rečejo “Kako lepo” (tisti famozni “poljub smrti” za prodajo) in … skrolajo naprej.
Večina misli, da rabi več vsebine, več AI-ja in več poudarjenih besed.
Mogoče tudi armado AI agentov.
V resnici pa jim manjka nekaj precej bolj “dolgočasnega” in usodnega.
Manjka jim LASTNA PRESOJA in PREMIK.
Če ljudje berejo, pa ne klikajo, jih tekst ne premakne dovolj, da bi dvignili rit (ali vsaj prst do klika) in naredili naslednji korak.
Agenti ti sicer lahko pomagajo ugotoviti, kje se ljudje ustavijo, kateri mail odprejo, kje kliknejo in kdaj odpadejo.
Super. Resno, super.
Zelo koristne informacije.
Ampak ti ne morejo pomagati pri tistem delu, kjer se njeni bralci odločijo med: “Lepo napisano” (in skrolajo naprej) in: “Ok, tole je pa vredno klika” (in kliknejo).
Tudi agenti (zaenkrat še) rabijo input.
Nekdo jim mora povedati, kaj povedati, komu, in zakaj.
Če tega ne znaš artikulirati, imaš zelo učinkovitega robotka, ki zelo hitro producira stvari, ki nikogar ne zanimajo.
Ampak bodiva iskreni …
Tudi storytelling ti ne bo v dveh urah magično poštimal celega biznisa, nejasne ponudbe, slabega CTA-ja, napačne publike in smisla življenja.
Za slednje rabiš terapevta ali flašo dobrega vina (ali pa kar oboje).
Reši pa nekaj zelo konkretnega: pokaže ti, kako iz navadnega prizora narediš tekst, ki človeka ne samo informira, ampak ga zadrži in premakne.
Če si do zdaj mislila: “Storytelling, copywriting, eh, to pa že znam nekaj. In Claude mi vse spiše, saj ne rabim razumet …”
… mogoče razmisli:
Kako ne boš povprečna v svetu, kjer je povprečnost avtomatizirana?
Razlika bo vedno bolj in brutalno očitna.
Mlinček dodaja: “Analiza 10.000 AI-generiranih mailov. Rezultat: berljivost 94 %. Prepoznavnost avtorja: 0,3 %. Verjetnost, da bralec po branju ve, od koga je bil mail: statistično zanemarljiva.”
P.S. Opsala …
Da ti ne bo treba – kot tisti punci – tavati med mojimi programi, narediva konkreten meglorez:
Plot Twist je zate, če pišeš, objavljaš, pošiljaš maile, pa dobiš samo odziv “Kako lepo,” tvoji teksti pa so preveč pridni in razlagalni.
Pokažem ti, kako sploh razmišljati, da te ljudje slišijo.
Delavnica je “instant popravek” za premik.
In tudi zelo solidna osnova, če želiš kdaj napisati svojo knjigo.
MoneyTalks: Če hočeš celoten sistem prodajnega pisanja – od objav do prodajnih strani in oglasov.
Pošta iz vzporedne realnosti: Če hočeš pisati maile, ki niso trupla v inboxu, ampak imajo tvoj “ping”, tvoj glas in tvoj svet.
Prodajni možgani + Brand Spirit: Če sploh ne veš, kaj ZARES prodajaš (in ne, to ni nujno “ta in ta izdelek ali storitev”;)) in komu.
Oboje skupaj pa so temelji, ki jih “nafutraš” tudi AI agentom, da ne servirajo “lufta”.
