Oh, mednarodni dan žena.
Namesto “običajne čestitke” bom danes napisala nekaj, kar me že nekaj časa žre.
“Tipično,” bi zdajle rekel moj robotek Mlinček. “Verjetnost, da se ti bo 30 % ljudi odjavilo z liste, je tokrat precej visoka.”
Začneva z dobro novico: imaš možgane. 
Ne glede na to, katerega spola si.
Zdaj pa slaba novica – ali bolje: opažanje, ki me ne-samo-rahlo raz*izdi, ampak mi občasno skoraj padejo oči iz jamic od zavijanja …
V zadnjih letih se je med podjetnicami razpasla … hm … “zanimiva” ideja.
Da so struktura, strategija, načrtovanje in akcija moška energija.
Ženska energija pa naj bi bila intuicija, flow, počitek, “biti v svojem božanskem feminine.”
Zveni lepo. Je tudi precej instagramabilno. In kot kaže, se ideja tudi dobro prodaja.
Ima pa velik problem.
Ker je popolnoma enaka ideja, kot so jo pred 200 leti uporabljali, da so ženskam razložili, zakaj ne smejo v politiko, posel in znanost.
Drugačne so samo besede.
Skočiva na mini izlet v zgodovino?
Je namreč zelo poučna.
Pred dobrimi sto leti večina žensk ni smela početi …
Skoraj nič.
Ne, ne hecam se.
Ni šlo samo za volilno pravico (čeprav tudi to).
Ženske v večini držav niso smele imeti svojega podjetja brez moževega dovoljenja.
Niso smele imeti bančnega računa, niso smele študirati na večini univerz, niso smele prodajati. Niso smele … marsičesa.
Argument, zakaj ne?
Ženska narava.
Ker ženske naj bi bile pač bolj čustvene, manj racionalne in s tem bolj primerne za dom.
Kdo je kriv?
Če poenostavim, je začel že Aristotel.
Viktorijanska doba je te ideje institucionalizirala, čemur so rekli “ideologija ločenih sfer”, češ: moški vodijo svet, ženske pa skrbijo za čustva in dom.
Pop psihologija 90ih (pozdravljeni, Men Are from Mars) je zadevo industrializirala in pretirano poenostavila.
Wellness marketing 2010+ je stvar lepo zapakiral in vsemu skupaj dodal pastelno roza barve …
… algoritem pa še vedno skrbi, da se vse skupaj širi bolj kot videi s kjut mačkami.
Kar pomeni, da ni enega hudobca, na katerega bi lahko pokazala s prstom.
Je cel ekosistem idej, ki se je skozi čas obnavljal – samo z vedno novejšimi besedami.
Na srečo smo imeli ženske, kot sta Mary Wollstonecraft in Simone de Beauvoir, ki sta končno javno izrekli nekaj precej preprostega:
NE.
Ženske nismo manj racionalne.
Samo manj možnosti smo imele.
In potem smo končno lahko začele študirati, pisati, voditi podjetja, delati v znanosti, graditi sisteme …
Skratka – uporabljati možgane.
Zdaj pa ironija.
Ko so ženske končno pridobile dostop do vsega tega – do strategije, plana, akcije, logike, prodaje – se je pojavil nov diskurz, ki pravi:
“Oh, ampak to so moške stvari. Ti pa si ženska. Ti čuti.”
Pardon?
Nismo se borile za volilno pravico, za pravico do podjetništva, za pravico do bančnega računa …, da bi zdaj rekle:
“Hvala, ampak jaz bom raje v feminine energiju.”
Preden mi zdaj rečeš:
“Aha, ona ne razume ženske energije,”
ali pa se kdo že pripravlja, da bo užaljen …
Mlinček na tem mestu pripominja: “Statistično gledano je to precej logičen zaključek. Ampak logika pri teh temah ni tako zelo priljubljena.”
Zelo razumem, da je za tem žeja in želja po nečem drugem …
Po manj izgorelosti, po bolj človeškem tempu, morda po več stika z naravo, boljših odnosih …
… in po delu, ki se ne zdi kot “večni boj med poslom in družino”.
Kar je povsem legitimno.
Ampak rešitev ni v tem, da strategijo, logiko in vse ostalo, kar zahteva delujoče možgane, preimenujemo v “moško energijo” in to lepo prepustimo moškim.
Rešitev je bolj preprosta.
Da si končno zares porazdelimo obremenitve.
Da se naučimo razmišljati. Graditi sisteme. In hkrati živeti človeško.
Kar niti slučajno ni moška ali ženska energija.
Je samo …
Delujoč frontalni reženj.
Ki ga imamo vsi. Ženske smo ga dobile z istim paketom kot moški.
Mini opomba za ljubitelje jin in janga
V izvirni taoistični filozofiji jin in jang sprva nista bila vezana na spol.
Sta komplementarni sili, ki obstajata v vsakem človeku – ne v moških in ženskah posebej. Kar se danes prodaja kot “v vsaki ženski je nekaj moškega in obratno,” z izvirno filozofijo nima veliko skupnega.
Bonus razpi*denost: privlačnost.
“Ženska energija” se ne prodaja samo za posel. Prodaja se tudi za odnose, češ: “Vklopi svojo žensko energijo in moški te bodo oboževali.”
Pa vklopiva frontalni reženj.
Biologija, psihologija in evolucijska znanost zelo jasno pravijo, da je privlačnost med spoloma kombinacija:
- hormonov in nevrokemije (dopamin, oksitocin – nobenega od njiju ne moreš “vklopiti” z načinom dihanja, če grem malo v absurd),
- evolucijskega izbiranja partnerjev in
- socialnega konteksta.
Nikjer v tej enačbi ni “ženske” in “moške” energije.
Kar ne pomeni, da počitek, mehkoba, nežnost ali igrivost niso privlačni.
So.
Ampak enako privlačni so samozavest, humor, inteligenca, jasnost – stvari, ki jih “ženska-energija-coaching” pogosto preimenuje v “moško energijo.”
Da fak.
Mlinčkov komentar: “Da fak je, mimogrede, tudi tehnični izraz. In tole je eden redkih trenutkov, ko se z njo popolnoma strinjam. Kar me skrbi.”
Skratka: zaljubimo se zaradi biologije, psihologije in konteksta.
Ne zato, ker smo tri dni meditirale in “sprejele svojo žensko naravo.”
Zakaj o tem pišem danes?
Ker je pač tak dan.
In ker galaksija marketinga, prodaje in umetne inteligence nima nobene veze z “moško ali žensko energijo”.
Ima pa zelo veliko veze z razumevanjem ljudi.
Srečen dan žena. 
Upam, da si ga prežvela s svojimi celotnimi možgani.
Alenka
P.S. Ko smo ravno pri možganih – danes sem odprla Prodajne možgane, Deep Thought Edition.
Ne, res. Tako se imenuje ta stvar.
Je sistem, ki ti pomaga ugotoviti, kaj zares prodajaš, komu in zakaj – preden kupiš še en tečaj o taktikah.
Plus: zgradiš svojega AI prodajnega pomočnika, ki pozna tvoj posel.
Ne generičnega biznisa z interneta. Tvojega.
Danes 47 €, jutri pa ne vem …
P.P.S. Če si iz moje Akademije ali AI Rehaba – samo brez panike. Prodajne možgane že imaš v učilnici.
Mlinček zatrjuje, da je to eden redkih trenutkov, ko ti lahko samo zaželi lep dan žena in zapre svoj procesor.
