Na svetu obstajajo ženske, ki zjutraj odprejo oči in prva misel ni:
“Ooo, krasno, nov dan!”,
ampak je bolj:
- “Kaj moram danes narediti?”
- “Zakaaaaaj imam 17 odprtih projektov?”
- “A lahko nekdo, kdorkoli, za EN dan ugasne moje možgane?”
Če si kdaj imela občutek, da tvoja glava dela:
- v (pre)skokih,
- v šusih,
- po navdihu,
- z naključnimi “aha!” prebliski,
- s kolapsi,
- z dnevi, ko si briljantna,
- in dnevi, ko imaš glavo kot razkuhan krompir …
… potem, draga moja, dobrodošla doma.
To je turbo glava.
In s tabo ni nič narobe.
Samo tvoj sistem je prehiter, preveč pameten in preveč kreativen za klasičen svet produktivnosti, kljukic in “fokusiraj se, prosim”.
Pred tabo je vodič, ki si ga v resnici čakala že leta, pa ga doslej ni še nihče napisal.
Do danes.
1. Kaj je sploh turbo glava?
(In zakaj temu ne bova rekli “diagnoza” ali “karakter”)
Turbo glava ni “problematična”, nima “pomanjkanja discipline” in ni “značajska napaka”.
Turbo glava je način delovanja.
Turbo glava = hitro misleči, kreativni, dopaminsko občutljivi možgani, ki NE delajo linearno, ampak v valovih.
Včasih z mega preboji.
Včasih pa s crashi, ko sila gravitacije (in življenje) reče: “Dovolj, gospa.”
Turbo glava:
- ima milijon idej,
- vidi vzorce, ki jih drugi ne,
- dela v ritmu in v valovih, ne po rutinah in po vrsti,
- hitro asociira,
- hitro izgori,
- in včasih crkne kot Windows 98.
NI nujno, da gre za uradno diagnozo ali motnjo, sploh pa to ni noben problem.
Gre za možgane na turbo procesorju.
Mini opomba:
To ni medicinska razlaga, ampak življenjski opis možganskega ritma, ki ga imam jaz — in ogromno žensk v moji skupnosti.
Vse, kar opisujem, pa je psihološko, nevrološko, biološko in življenjsko povsem resno utemeljeno: gre za kombinacijo nevrodivergentnih vzorcev, ADHD spektra, kreativne kognicije in dopaminskih mehanizmov.
Preprosto gre za realnost milijonov žensk.
Kaj točno to pomeni?
Če deluješ tako: nori prebliski in potem shutdowni, s tabo ni nič narobe.
Narobe je, če se siliš v sistem, ki ni narejen zate.
2. Zakaj “Pojej živo žabo” turbo glavo spravi v grob?
Čaki, najprej pojasnim, kaj je s temi žabami.
Brian Tracy je napisal knjigo Pojej živo žabo.
Povzetek: “Vsak dan najprej naredi NAJTEŽJO nalogo. Pojej živo žabo, preden poješ karkoli drugega.”
Ideja je sicer dobra …
Ampak samo za neturbo glave.
(Linearne, “delam po vrsti” glave.)
Turbo glave pa …
Hja, po žabi dobijo živčni zlom in izgubijo voljo do življenja.
Ali pa začnejo čistit hladilnik, preurejat omare ali googlat “znaki mini možganske kapi”.
Kako to vem?
Ker sem to testirala. Že milijonkrat.
Sploh v obdobju, ko sem še mislila, da sem neorganizirana.
Takrat sem se znova in znova odločila, da “zdaj pa res preklopim na vojaško disciplino”.
Fokus, pa če me pobere.
“Žaba za žabo, rezultat za rezultatom.”
Nekaj časa sem dejansko vstajala ob 5h.
Načrtovala. Delala kljukice.
In en dan sem se ujela, kako kričim v ekran:
“Ampak jaz nočem več jesti f@king živih žab!!!”
Počasi (okej, čez mnogo let) sem dojela, da problem sploh ni v meni.
Problem je v tem, da se silim v sisteme, v katerih ne zmorem delovati.
“Pojej živo žabo” temelji na:
- kontroli,
- prisili,
- ignoriranju telesnih signalov,
- linearnem fokusiranju,
- konstantni energiji (ki je mi nimamo).
(Moja) turbo glava pa je sistem za povezovanje.
Zato so “žive žabe na prazen želodec” katastrofa.
Če si turbo glava, z “živo žabo” svojo biologijo vržeš direkt v:
- odpor,
- paniko,
- izklop,
- spiralo “nisem sposobna”,
- in kompulziven “najprej še malo pospravim hladilnik” (ali kar celo kuhinjo. Ali pa se grem vozit z biciklom, nima veze).
Turbo glava ne dela po vrsti.
Ne dela iz prisiljene “discipline”.
Dela iz dopaminskih valov.
BTW: dopaminske valove se da “prižgati” – to ni magija, ampak zelo konkreten sistem. O tem malo nižje, pri Turbo Flowu.
In ko je vsega preveč, možgani pritisnejo STOP.
Mini opomba
Če nasvet: “Najprej naredi najtežje!” v tebi sproži odpor, s tabo ni nič narobe.
Tvoj živčni sistem se brani. In to je res okej, ne paničari.
3. Turbo glava dela v VALOVIH
Da si malo poenostaviva sliko, si predstavljajva, da obstajata dve vrsti možganov.
Seveda jih je v resnici več, ampak za ta tekst ne bova komplicirali.
1. Možgani, ki delajo PO VRSTI (reciva jim linearni)
Ti imajo radi:
- Začneš z A.
- Potem sledi B.
- Potem sledi C.
- In nato Č in D.
Primer:
- najprej odpreš pralni stroj,
- potem dodaš prašek,
- potem zapreš,
- potem vklopiš.
Uživajo v tem, da delajo eno stvar za drugo.
Njihove misli tečejo kot vrsta v Mercatorju: ena oseba za drugo.
2. Možgani, ki delamo v SKOKIH (ali valovih)
Izgleda nekako tako:
- Najprej začneš z nalogo A.
- Potem te prešine ideja.
- Skočiš na nalogo F (seveda ne na B, haha, kje pa!).
- Nato te useka en “aha!”.
- Mogoče greš potem na B.
- Spet nova ideja in: “O, to moram zapisat!”.
- Opala, preboj!
- Nato pride potreba po spancu (ker itak si za vse skupaj porabila že 16 ur).
- In nato: hiperfokus.
Ali še bolj po domače:
Tvoja glava je kot brskalnik z 27 odprtimi zavihki. In 5 od teh začne kar naenkrat predvajati zvok.
To so turbo glave.
Ne delajo po vrsti.
Delajo po ritmu.
Enkrat mega šus, potem mini kolaps.
En dan si genij, nato pa “katastrofa”.
Turbo val = plima (vse laufa).
Turbo zaton = oseka (ko ti nič ne gre).
Ko si v valu (predstavljaj si surfanje!), delaš kot božanska sila.
Ko si v oseki (razložim takoj!), izgleda kot da “odlašaš”.
V resnici pa tvoj živčni sistem integrira.
Kaj pomeni “integrira”?
Po domače:
Tvoja glava prežvekuje informacije, se umirja in sestavlja vzorce.
Brez te faze ni prebojev.
Tako kot moraš testu pustiti, da vzhaja, da lahko postane kruh.
Ali pa kot semena, ki rabijo temo in vodo, preden vzklijejo.
Ali kot punce na kofetu, ki rabijo malo “Daj, naj se najprej umirim in načvekam in pojamram,” preden pridejo do bistva.
4. OK, kaj za vraga pa so “valovi”?
Ne, ne mislim “valung”, ki jih doživljajo ženske ob menopavzi. 🙂
Val (ali plima) je, ko ti delo ali neka naloga STEČE.
To je tisto, ko:
- napišeš 3 strani, ne da enkrat samkrat pogledaš na uro,
- pospraviš celo stanovanje v eni uri,
- narediš cel projekt, ki je prej 2 meseca čakal v stanju: “bomo še videli”,
- imaš fokus kot lovski pes,
- ideje švigajo in se “downloadajo” v možgane same od sebe.
Temu pravim “super turbo mode”.
Jaz lahko takrat v enem vikendu posnamem tečaj, ki je prej čakal pol leta. Ali v enem tednu napišem knjigo. Ali v treh urah naredim 20 avtomatizacij. In se spomnim 26 novih tečajev.
Oseka = ko ti NE steče.
To je takrat, ko:
- strmiš v ekran in … (NIČ. Samo buljiš vanj.),
- si utrujena, prazna, raztresena,
- raje pereš perilo, kot da delaš nekaj, kar bi “morala”,
- čutiš, da “ni tvoj dan”,
- imaš občutek, da se je nekaj “pokvarilo” (ti, seveda).
Ampak pazi. To NI napaka v sistemu in s tabo ni nič narobe.
Samo baterije si polniš – oz. tvoj živčni sistem se polni.
Tako kot telefon. Ko je prazen, je prazen. Če hočeš, da dela, ga moraš najprej dati na polnjenje.
Ti razložim še “za telebane”
Predstavljaj si kuhanje juhe.
Linearni možgani bodo vzeli recept in delali po korakih:
- nareži čebulo,
- dodaj to,
- premešaj,
- počakaj.
Turbo glava pa kuha nekako tako:
- začneš rezat čebulo,
- spomniš se, da moraš nekaj odtajat,
- med tem početjem dobiš genialno idejo za email,
- odpreš laptop,
- pozabiš na čebulo,
- aha moment,
- opsala, juha!
- Vrneš se k juhi (če je preživela),
- nato dobiš 40 minut turbo fokusa in dokončaš vse, vključno z juho.
Zdaj pa vdih in izdih, ker to NI kaos.
Je samo drugačna, a povsem naravna turbo-logika.
Samo brez panike!
Če tvoj dan zgleda kot:
milijon skokov,
“nič ne spravim do konca”,
“vse me zanima, ničesar ne ne dokončam” …
… to ne pomeni, da si lena, raztreščena ali da nimaš “discipline”.
Pomeni, da:
imaš drugačen operacijski sistem,
svet pa te je učil, da moraš delat kot nekdo drug.
Največja napaka, ki jo lahko narediš
V fazi oseke začneš paničarit, se silit, se sramovat in misliti, da je s tabo nekaj narobe.
Takrat dobesedno uničiš možnost, da bi se val sploh sprožil.
Nekako tako, kot če bi s kuhalnico tolkla po loncu in pričakovala, da bo zaradi tega voda prej zavrela.
Saj veš, da ne bo …
5. Kako turbo glava dejansko preide v akcijo?
Z žabami in prisilo prav gotovo ne.
Tudi s “Stisni še malo” ne bo šlo.
Mogoče pa ti lahko pomaga moj preprost sistem “Turbo Flow”.
Izumila sem ga v svojih malo manj glamuroznih fazah, ko sem krepavala od preobremenjenosti.
Ima 5 faz, ampak da ne bom tukaj spisala diplomske naloge, ti danes dam skrajšano verzijo – srce sistema, 3×D.
Samo da veš …
Turbo glavo v akcijo spravi preklop, ne “gajžla”.
Turbo flow: 3xD
1. DETECT: prepoznaj, kaj se v resnici dogaja
Ko se ne moreš fokusirati, NE začni z:
- “kaj je narobe z mano”,
- “spet odlašam”.
Namesto, da se siliš in mučiš, si samo iskreno priznaj, kaj se dogaja:
- “Preveč informacij; ne vem, kje naj začnem.”
- “Preveč odgovornosti, vse je na meni.”
- “Moja glava je fuč, energija v k*rcu.”
- “Nimam jasnosti, kaj sploh hočem.”
- “Strah me je, da bo to slabo.”
V tej fazi nič ne rešuješ.
Samo poimenuješ in preklopiš:
- iz “jaz sem problem”
- greš na: “Hop, Cefizelj! Nekaj v mojem sistemu rabi pozornost!”
Ker ko stvari daš ime (npr. “Strah me je neuspeha,” “Ne vem, kje naj se sploh lotim,” “Vsega je preveč” …), ji odvzameš moč.
Praktično:
ne govori si: “Z mano je nekaj narobe”,
raje reci: “Aha, tole je preobremenjenost / strah / nejasnost / preveč odgovornosti.”
Sledi druga faza.
2. DECIDE: izberi NAJMANJ nagravžen naslednji korak
Ne sprašuj se:
- “Kaj bi MORALA narediti?” ali (bognedaj)
- “Kaj bi naredila idealna verzija mene?”
Ti dve vprašanji zakleneta turbo glavo.
Namesto tega poskusi s tem:
Kateri je NAJMANJ naporen in najmanj nagravžen naslednji korak, ki mi vseeno malo odpre pot naprej?
Primeri:
- “Samo odprem tisti Google Docs.”
- “Preberem 1 odstavek …”
- “Danes naredim 1 stvar, ne 12.”
- “Odločim se, da eno obveznost odpovem.”
- “Napišem en sam email – ne cele sekvence.”
Mini odločitev v resnici ni mala stvar.
Pri meni (in morda tudi pri tebi) je to energetsko stikalo, ki me preklopi iz OFF na “dovolj ON, da se lahko val sploh zgodi”.
Meni se ponavadi takrat zgodi faza: “Okej, ni me pobralo, mogoče pa lahko zdaj še čisto malo nadaljujem.”
3. DO 10 % – naredi samo 10 %
In potem:
- ne delaš 100 %,
- ne narediš “vsega, kar bi morala”,
- narediš 10 %.
Zakaj?
Ker turbo glava ne rabi perfektno speljanega dneva in “vse poštimano”.
Rabi preklop.
Potem pa se opazuješ.
Če sama na primer vidim, da je ta mikro korak sprožil turbo val, zakurblam na polno in letiiiiimoooooo!
Če se to ni zgodilo … Nobena katastrofa.
Takrat ne grem na silo, ampak v točko 4.
Naredim mini rekalibracijo (jao, vem, kako se to sliši, ampak je res simpl):
- kratek sprehod,
- tuš,
- glasba,
- čaj,
- tišina,
- menjava prostora,
- Wim Hof dihanje.
Včasih pa spanje ali krimič na Netflixu.
Temu sem nehala praviti “prelaganje dela”.
Ker ni.
Samo svoj sistem pripravljam na dejanski val.
In ko se sproži … (Vedno se!)
Wroooom-broooom!
Takrat ga ne ustavljam na silo.
Zato, ker v tem valu lahko v enem vikendu spakiram cel tečaj in v enem tednu napišem knjigo.
Potem pa počivam (okej, preredko, na tem še delam).
Turbo glave ne rabimo motivacije.
Rabimo preklop.
Mikro preklop, ki pelje v turbo flow.
In to je to.
Mini povzetek za turbo glave (ki ste verjetno vmes šle po kavo in 5 opravkih 😅)
- Turbo glava ni pokvarjena verzija možganov,
- je kreativna verzija, version PRO,
- dela v skokih, valovih in ritmu,
- ko dela v svojem ritmu, je neustavljiva,
- problem nastane šele, ko jo siliš v tuje kalupe.
“OK, super. Kaj pa ima to veze s poslom, tečaji in “Črnim kotlom”?”
Ha! Več, kot si misliš.
Veliko žensk, ki padejo v KofetARTčino galaksijo, misli, da je z njimi nekaj narobe:
- da “nimajo discipline”,
- da “odlašajo”,
- da niso “konsistentne”
- da “ne znajo”.
Ne.
Ne.
In še enkrat ne.
S tabo ni nič narobe.
Nekaj je narobe s sistemom, ki te je učil, da moraš delati kot nekdo, ki nima tvoje glave.
Tvoj sistem je briljanten.
Mogoče samo obrni logiko. Ali “linearne” glave silimo, naj bodo kreativne, inovativne in vse to, kar si ti?
Seveda ne!
Zakaj bi se torej ti silila v nekaj, kar nisi?
Zdaj tudi veš, zakaj so moji tečaji (in moj posel) namerno zgrajeni drugače:
- kratki koraki,
- jasni procesi,
- turbo-prijazni valovi (ne-turbo možgani pa samo pritisnejo “ON”),
- AI tam, kjer ti zmanjka energije,
- praksa, zgodbe in humor, ne suha teorija.
Moji tečaji niso zgrajeni za “popolne, linearne CEO-je”, ampak za realne turbo glave, ki vmes malo crknejo, potem pa spet letijo.
In ja – zato obstaja tudi Črni kotel s kodo 88.
Ni “akcija” v stilu: hitro, zadnje ure, gori, eksplozija!!!”.
Je bolj:
“OK, zdaj si uglašena. Cena ni več izgovor. Če te kliče, je zdaj pravi čas. KLIKNI TUKAJ.”
Mini turbo zaključek
Če si ob tej razlagi o:
- valovih,
- dopaminu,
- žabah,
- in turbo možganih
zdaj obsedela z mislijo:
“A lahko o tem izvem še več, ker TOČNO TO je moja glava?”
… mi spodaj v obrazec samo napiši:
“Hočem Turbo Flow.”
Smrtno resno, pojma nimam:
- ali je to nekaj, kar te zanima in naj o tem pišem več + sistem spravim v nekaj še bolj praktičnega,
- ali pa si zdaj preživela samo eno od “šolskih ur”, ki je zdaj prvič šla iz moje glave.
Če vas bo dovolj, odprem Turbo Flow portal.
Če ne … No, pa bom lepo tiho naprej mešala druge napoje, Turbo Flow pa ostane interni trik za najbolj turbo glave.
