Slovenski dnevi knjige

Osebna izpoved KofetARTce Alenke. 🙂

Tole s knjigami me je obsedlo 👹 že zelo zgodaj.

Takoj ko sem se naučila brati, sem iz knjižnice pričela tovoriti polne vreče knjig.

Ampak v roke kmečke dekline sredi Dravskega polja je v času mojega otroštva bolj sodila motika kot knjiga …

… zato so mi doma začeli knjige skrivati. 😱

Mislim, kakšen zločin!

Nemudoma sem se obrnila na “uradno osebo za knjige” – učiteljico slovenščine, ki je bila tudi moja razredničarka.

Šlo je za življenje!

Kaj točno je rekla ali naredila, nimam pojma, ampak čudežno izginjanje knjig se je nehalo in jaz sem lahko brala naprej.

“Tršici” Zdenki Kostanjevec sem še danes neskončno hvaležna. ❤

Pa še trem profesoricam slovenskega jezika (Majda Lušenc Šafner, Olga Bratec Veleski, Katja Naranđa) in knjižničarki na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor, ki so mojo ljubezen do knjig in do branja samo še poglabljale in negovale.

Zaradi svoje obsedenosti pa z največjim veseljem prevzamem kakršenkoli projekt, ki le malo diši po knjigah.

Tale ni le malo dišal, ampak eksplodiral z vonjem po črkah, papirju in besedah.

Zato sem vse spustila iz rok in se ad hoc lotila oblikovanja podobe za Slovenske dneve knjige.

V logotip sem podtaknila malo slovenske, malo knjižne in malo skrite simbolike, pri ilustraciji sem si dala duška z magičnim realizmom, barve in drobne detajle pa je začinila KofetARTca Sara.

Lepo je tudi na tak način – skozi delo – praznovati magični svet branja. 📚✨

P.S. In ja … Še vedno imam raje knjigo (in svinčnik) kot motiko. 😛